Bela kraljica sence – bela Hosta ‘White Feather’

Poznamo belo cvetočo hosto, ki naše vrtove spremlja že zelo dolgo in za povrhu še lepo diši. Kaj pa beli listi? Ja, poznamo hoste z belimi obrobami listov ali belo sredico. Bela hosta ‘White Feather’ pa preseneti s povsem belimi listi.

Lahko bi ji rekli tudi bela hosta, saj spomladi iz zemlje pokukajo zašiljeni listi v slonovinasto beli barvi. Si predstavljate kakšen kontrast ustvari s temno zemljo ali zelenimi, kaj šele rdečelistnimi (iskrivke, Heuchera hy.) in črnolistnimi trajnicami (črna kačja brada, Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’) v okolici?

Listi se v začetku poletja pričnejo barvati zeleno, a ta proces poteka počasi. Najprej se obarvajo listne žile in šele nato vmesni prostor. Vseeno pa se ne spremeni v »dolgočasno« zeleno hosto, saj največkrat večji del sezone ostane vsaj nekoliko pisana in to na zelo zanimiv, drugačen način, kot druge sorte. Najprej se zeleno obarvajo žile, potem pa postopno še medžilni del. V prid nam je tudi pogost pojav rasti mladih listov na sredini, saj so ti vedno v začetku beli.

Sorta je nastala kot naključna mutacija Hosta ‘Undulata’. Cvetna stebla z bledo vijoličnimi zvončastimi cvetovi dosežejo tudi pol mera, listi pa ostanejo precej nižji. Je srednje raščava in tolerira jutranje sonce, sicer pa jo je najbolje saditi v polno senco.

Bela hosta ni zahtevna za vzgojo

Kot druge hoste potrebuje nekaj časa, da se dobro vraste in v tem času se tla ne smejo izsušiti. Kasneje bo mnogo bolj odporna proti suši, a bo vseeno najlepša, če jo bomo v daljšem zelo vročem in suhem vremenu občasno izdatno zalili. Ker klorofil razvije z zamikom, je torej malce prikrajšana in je njena rast počasnejša  kot pri drugih sortah. Glede gnojenja ni zahtevna. Ob sajenju ji priskrbimo dobro zemljo in morda dodamo nekaj komposta ali drugega organskega gnojila, kasneje pa dognojevanje večinoma ni potrebno.

Foto: Hosta Library, Eden Brothers