Arhiv kategorij: Polži na vrtu

V boj s polži

Besedilo in foto: Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije

polži, lazarji

Ker so polži zadnja leta resnično velika nadloga na skoraj vseh vrtovih, je tukaj naštetih nekaj varovalnih ukrepov. Velja jih upoštevati kar vsa ali čim več in se zavedati,  da moramo biti vztrajni.

Varovalni ukrepi:

  • Poskrbimo, da so površine na vrtu pokošene, očiščene.

 

  • V vrt privabimo čim več naravnih sovražnikov polžev. Če imate naraven vrt, s polno skrivališči za ježke, kače, krastače, kuščarje, rovke, ptice in race, bodo ti vsekakor velik pomočnik.

 

  • Okoli zelenjavnih gredic postavimo fizične pregrade, kot so bakreni trakovi, žice ali žlebovi. Ko se bodo polži dotaknili bakra, jih bo stresla elektrika. Tudi plastične ograje lahko pomagajo, še posebej, če je zgornji rob oster.

 

  • Grede ali kar cel vrt obdamo z obrobo iz L profila iz pločevine. Namestimo ga tako, da je L postavljen na glavo in navzven dela strehico. Ko polži prilezejo do strehice, jim ta predstavlja oviro.

 

  • Polžem ustreza bolj kisla zemlja. pH lahko dvignemo s pomočjo biooglja.

 

  • Okoli gred in ogroženih rastlin potresemo material preko katerega polži le stežka zlezejo. Uporabimo lahko žagovino, jajčne lupine, apneno in kameno moko, lesni pepel, kavno usedlino, oster pesek, otrobe. Obroba bo delovala le, če bo dovolj široka, torej vsaj 10 cm.

 

  • Pomagamo si lahko tudi z rastlinami. Določene rastline s svojim vonjem odganjajo polže. Njihovo listje položimo okoli gred in uporabim kot zastirko, oziroma liste narežemo in pomešamo med slamo ali travo, ki ju uporabljamo za zastirko. Take rastline so bezeg, gozdna praprot, vratič, rman, preslica in klek.

 

  • Sadimo čim bolj mešane posevke z rastlinami, ki jim ne teknejo, oziroma jim smrdijo. Take so čebula, česen, peteršilj, timijan, žajbelj.

 

  • Tudi mnoge lepe cvetlice polžem smrdijo. Kapucinke, vrtni ognjič, črnika, kalifornijski mak, glavinec, kozmeja, grenik, grobelnik, statice in suhe rože, vso to pisano družbo lahko posadimo na robove gred in si omislimo čim več cvetličnih gredic.

 

  • Tudi čebula in česen sta sovražnika polžem. Polžem smrdita tako rastlini, kot pripravek iz njiju.

 

  • Tako kot polžem določene stvari smrdijo, jim nekatere dišijo in jih privabljajo. To lahko s pridom izkoristimo. Na rezine narežemo jabolka ali krompir in jih nastavimo po vrtu. Zjutraj polže skupaj z rezinami poberemo.

 

  • Vonj piva strašno privlači polže. Nalijemo ga do polovice plastičnega kozarčka in kozarček zakopljemo v zemljo tako, da je njegov rob v istem nivoju s površino tal. Počakamo, da polži popadajo v kozarec.

 

  • Namesto piva natresemo v kozarčke pasje brikete namočene v vodo. tudi ti jih zelo privlačijo.

 

  • Nekatere rastline, kot so hren, žametnice in hoste, so pravi magnet za polže. V bližini teh rastlin jih redno pobiramo.

 

  • Polže bo pregnal iz pobranih živali narejen poparek s katerim poškropimo rastline in tla.

 

  • Če skuhamo močno turško kavo in jo razredčimo z vodo v razmerju 1 proti 10, dobimo pripravek s katerim poškropimo rastline in predele, kjer lezejo polži.

 

Bodite vztrajni, saj četudi preprečite polžem dostop do vrta in poberete vse obstoječe živali v vrtu, so na gredah še zmeraj jajčeca prejšnjih generacij, iz katerih se bodo razvili mladi polži.

Lazarji – mehkužci, ki nam parajo živce

Besedilo in foto: Jerneja Jošar, univ. diol. ing. agronomije

polži, zelenjavni vrt

Kdo so sluzasti sovražniki

Mehkužci, ki nam zadnja leta parajo živce, so zelo obširna skupina. Vendar niso čisto vsi tako zelo škodljivi.

Pravzaprav ima veliko vrst polžev pomembno vlogo pri ohranjajo biološkega ravnovesja. Skupaj z deževniki sodelujejo pri tvorbi humusa, ki nastaja iz različnih rastlinskih in tudi živalskih odpadkov. Skrbijo tudi za ustrezno raven alg, lišajev in glivic.

Polži s hišico ponavadi naredijo manj škode kot polži brez hišice. Slednje imenujemo tudi lazarji.

Oranžni lazarji

Zadnja leta so se po Evropi razširili oranžno rjavi portugalski lazarji. Ti so k nam najverjetnje bili zaneseni z rastlinami posajenih v prst, v kateri so bila jajčeca polžev. Ker so to tujerodne vrste in v naši deželi nimajo naravnih sovražnikov, se njihov zarod iz leta v leto povečuje.

polž, lazar

Povečanje populacije

Škode so neizmerne in v vrtu se jih težko znebimo. Stanje se še poslabša, če so pomladi in poletja vlažna. Pretirana uporaba pesticidov, ki ubija tudi naravne sovražnike polžev, neskočni monokulturni posevki, zapuščene, zanemarjene in s tem zaraščene neobedalane površine, vse to vpliva na povečanje populacije.

Kaj storiti

Zato je dobro, da se varovanja posevkov pred požeruhi lotimo dolgoročno in poskusimo vse možne prijeme.

Kje se zadržujejo

Polži se zadržujejo v gostem grmovju, visoki travi, plevelih, zaraščenih površinah, pod listjem, kamni, ob živih mejah, pravzaprav vseh vlažnih kotičkih.

Življenjski krog

Za lažje razumevanje in pravočasno ukrepanje, je dobro poznati življenjski krog. Lazarji imajo enoletni življenjski krog. Po intenzivnem obdobju prehranjevanja, po parjenju pozno poleti in jeseni intenzivno odlagajo jajčeca. Jajčeca odlagajo v vlažne špranje v zemlji. Kar po nekaj sto jih odložijo v skupine. Jajčeca, če ni hujše zime, brez težav prezimijo in spomladi se iz njih izležejo polži.