Arhiv kategorij: Top rastline

Pritlikava malina ‘Ruby Beauty’ – za lonec

Malina za lonec? Ja, res se na prvi pogled zdi precej čudno, saj smo do sedaj maline gojili le v tleh. To novejšo sorto je na trg prvo poslalo britansko podjetje Thompson & Morgan, ki je v svetu bolj poznano kot ponudnik semen. Sorto opisujejo kot 1 m visoko, primerno za gojenje v cvetličnih loncih in visokih gredah, bujno obrodi, plodovi pa so sladki.

Je res verjeti opisu?

Tudi sam sem preizkusil sorto in majceno sadiko v lončku premera 12 cm posadil v lonec prostornine 7L. Uporabil sem kupljen kakovostni substrat in mu dodal nekaj navadne vrtne zemlje ter organskega gnojila. Od maja do septembra je pognalo večje število poganjkov, zato sem ob rednem zalivanju poleti v vodo nekajkrat primešal še malce univerzalnega tekočega gnojila. Rastlina je s koreninami popolnoma prerasla lonec. Naslednjo sezono so poganjki močno cveteli in v začetku poletja sem že lahko začel z obiranjem. Glede na velikost grmička, pri meni je dosegel višino 40 cm, je bil ta res bogato obložen s plodovi. Končno višino bo malina verjetno dosegla tretje leto, a le v primeru, da jo bomo bogato dognojevali ali še bolje, presadili v večji lonec.

Kako jo gojimo

Glede na to, da večina rastlin gojenih v loncih, ta pritlikava malina pa še bolj, potrebujejo presajanje, se tudi tu temu opravilu ne smemo izogibati. Vsakič dodajmo kakovosten substrat in nekaj dobrega gnojila, ne pozabimo pa tudi na sprotno dognojevanje. Ker poganjki obrodijo le enkrat, jih jeseni porežemo do tal. Pustimo le tiste, ki so na novo zrasli letos. Gojimo jo na sončnem do polsenčnem mestu.

Kdo naj jo posadi

Pritlikavo malino toplo priporočam vsem, ki nimate vrta, saj jo z lahkoto gojite na balkonu ali terasi. Tudi tisti, ki imate vrt, pa je ta premajhen za sadni del ali pa tega enostavno ne želite, bo tak majhen grmiček tudi v lep okras pred hišo. Če okoli njega dodamo še nekaj cvetočih lončnic, bo še lepše.

Za otroke

Ta pritlikava malina je lahko odličen začetek vrtnarjenja in navduševanje otrok za delo z rastlinami. Ker je malina enostavna za gojenje in še bolj dostopna oz. lažja za obiranje, bodo otroci zagotovo navdušeni, ko bodo ugotovili, da je nekaj dela z rastlino lahko tako sladko poplačano.

NAKUP SADIKE

Koralna potonika

Potonike so ene tistih nostalgičnih vrtnih trajnic, ki obujajo spomine na otroštvo, na obiske pri babicah in na stare kmečke vrtove. So nekakšen zaščitni znak podeželskega vrtnega sloga in prave dame med cvetočimi lepoticami.

Z nami bodo 15, 20 ali več let!

Potonike so dolgožive trajnice, ki počasi tvorijo vse večjo skupino poganjkov. Na to moramo računati tudi pri zasajanju gredic, saj bo premer stare potonike lahko dosegel tudi meter in več. Ker so trpežne in tudi glede bolezni manj problematične, na vrtu z lahkoto dočakajo naslednje generacije.

Močno zamerijo presajanje

Velja si zapomniti, da slabo prenašajo presajanje. Pogosto se zgodi, da po presajanju več let ne cvetijo. Bolj ko jim poškodujemo korenike, dalj časa potrebujejo za okrevanje. Presajamo jih jeseni, lahko pa tudi zgodaj spomladi, še preden konkretno odženejo.

Katera potonika je koralna potonika?

V mislih imam prav posebno sorto z imenom ‘Coral Charm’. Ta je nekaj posebnega zaradi izredno zanimive in nenavadne obarvanosti cveta. Sprva se cvet zdi »zgolj« rožnat, a hitro opazimo nenavadno topel odtenek v katerega je primešano veliko lososno rožnate in marelične. K šarmu dodajo še številni cvetni lističi, ki delajo cvet delno polnjen. Ko se ti razprejo, pa v sredini zasijejo sončno rumeni prašniki. Vrhnji del cvetnih listov nekoliko pobledi in dobi srebrn lesk. V višino zraste 70 – 75 cm, cveti maja in junija, za kvadratni meter pa navadno potrebujemo dve sadiki.

 

Bela, roza, rdeča potonika. Ja, tudi te si lahko naročite s klikom TUKAJ.

Tudi za cvetličarje

Potonika, Paeonia ‘Coral Charm’ je dobra znanka izkušenih cvetličarjev. Gre za eno najpogosteje gojenih sorto potonik za rezano cvetje. Njeno steblo je močno, kar nam koristit tudi v vrtu. Za razliko od številnih drugih je mnogo manj nagnjena k poleganju cvetnih stebel. Tudi sami cvetovi so pomembni, saj spadajo med bolj obstojne v tem rodu.

In še nekaj posebnega

Marsikdo se zaljubi v lepe prizore te potonike v polnem cvetenju, a cvet je le vrhunec njene prezence. Spomladi odžene s temno rdečimi poganjki. Pa kaj, boste rekli! Niti slučajno, samo pomislite kakšne kombinacije lahko ustvarite z bledorožnatimi trobenticami, belimi grškimi vetrnicami in modrimi hrušicami. In poganjki kar na enkrat niso več samo poganjki.

 

Nagrajena lepota

Sorto je z velikim trudom z dolgoletnim žlahtnjenjem, ki je terjalo kar 20 let predanega in natančnega dela, ustvaril Roy Klehm iz Illinoisa v ZDA. Sorta se je na trgu prvič pojavila l. 1978, čez 8 let pa jo je ameriško združenje ljubiteljev potonik (American Peony Society) nagradil z zlato medaljo.

Kam po nakup? NAROČI SI JO DOMOV

Foto: Matic Sever, Lukon Flowers, Printerest, Flirty Fleurs

Bela kraljica sence – bela Hosta ‘White Feather’

Poznamo belo cvetočo hosto, ki naše vrtove spremlja že zelo dolgo in za povrhu še lepo diši. Kaj pa beli listi? Ja, poznamo hoste z belimi obrobami listov ali belo sredico. Bela hosta ‘White Feather’ pa preseneti s povsem belimi listi.

Lahko bi ji rekli tudi bela hosta, saj spomladi iz zemlje pokukajo zašiljeni listi v slonovinasto beli barvi. Si predstavljate kakšen kontrast ustvari s temno zemljo ali zelenimi, kaj šele rdečelistnimi (iskrivke, Heuchera hy.) in črnolistnimi trajnicami (črna kačja brada, Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’) v okolici?

Listi se v začetku poletja pričnejo barvati zeleno, a ta proces poteka počasi. Najprej se obarvajo listne žile in šele nato vmesni prostor. Vseeno pa se ne spremeni v »dolgočasno« zeleno hosto, saj največkrat večji del sezone ostane vsaj nekoliko pisana in to na zelo zanimiv, drugačen način, kot druge sorte. Najprej se zeleno obarvajo žile, potem pa postopno še medžilni del. V prid nam je tudi pogost pojav rasti mladih listov na sredini, saj so ti vedno v začetku beli.

Sorta je nastala kot naključna mutacija Hosta ‘Undulata’. Cvetna stebla z bledo vijoličnimi zvončastimi cvetovi dosežejo tudi pol mera, listi pa ostanejo precej nižji. Je srednje raščava in tolerira jutranje sonce, sicer pa jo je najbolje saditi v polno senco.

Bela hosta ni zahtevna za vzgojo

Kot druge hoste potrebuje nekaj časa, da se dobro vraste in v tem času se tla ne smejo izsušiti. Kasneje bo mnogo bolj odporna proti suši, a bo vseeno najlepša, če jo bomo v daljšem zelo vročem in suhem vremenu občasno izdatno zalili. Ker klorofil razvije z zamikom, je torej malce prikrajšana in je njena rast počasnejša  kot pri drugih sortah. Glede gnojenja ni zahtevna. Ob sajenju ji priskrbimo dobro zemljo in morda dodamo nekaj komposta ali drugega organskega gnojila, kasneje pa dognojevanje večinoma ni potrebno.

Foto: Hosta Library, Eden Brothers