Eksotične rastline, priložnost za nove izzive

Besedilo in foto: Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije

eksotične rastline

Kaj so eksotične rastline?

Definicija izraza eksotično, pravi, da je to nekaj, kar prihaja iz južnih dežel, nekaj kar se loči od navadnega, znanega, domačega. Kar nekako samoumevno povezujemo z eksotičnim vse, kar je tudi zelo zahtevno za gojenje, je razvajeno, občutljivo…pa tudi okusi so nenavadni, nam tuji.

Resnica je daleč od tega. Zadnja leta prihaja k nam vedno več novih vrst rastlin. Ne govorim samo o poplavi množice novih sort določene vrste zelenjadnice, ampak o novih vrstah zelenjadnic, ki jih doslej nismo poznali. Pravimo jim eksotične rastline.

Dajmo jim možnosti!

Ker sem zelo radovedna, ker menim, da se je v življenju potrebno učiti, da je potrebno novosti preveriti, preizkusiti, jim dati možnost, saj nam to prinaša nove izzive, nove možnosti, lepše in zanimivejše vrtove, pestrejše jedilnike, sem zadnja leta namenila delček vrta tudi tem.

Osem navdušujočih in obetajočih eksotičnih rastlin

Tukaj jih bom izpostavila osem. Vse so se odrezale odlično. Za gojenje so nezahtevne, odporne na bolezni, tudi škodljivci so jih pustili na miru. Da o novih okusih, vitaminskih bombah in pestrejšem jedilniku sploh ne izgubljam besed. Vsem je skupno to, da so toplotno zahtevne rastline, saj so njihova domovina južne dežele ter da imajo dolgo vegetacijsko dobo. Zaradi obeh dejstev jih gojimo tako, da že pozimi seme sejemo v tople prostore.

Kot paradižnik in paprika

V prvo skupino spadajo rastline, ki jih gojimo podobno kot paradižnik in papriko. Konec februarja ali začetek marca posejem seme v setvene pladnje in jih postavim na toplo. Za dober in hiter vznik naj bo temperatura prostora okoli 25°C, svetlobe pa v tej fazi ne potrebujemo. Čim poženejo mlade rastlinice, jih prestavim na svetlo mesto, kjer je temperatura za nekaj stopinj nižja. Okenske police v stanovanjih so čisto primerne. Ko se klični listi postavijo vodoravno, rastlinice presadim vsako v svoj lonček. Redno zalivam. Prostor ob toplem vremenu zračim. Ko mine nevarnost zmrzali – v drugi polovici maja, sadike presadim na prosto. Namenim jim svetel, sončen, topel del vrta, tla dobro pognojim in jih zastrem z zastirko.

Sadike so na voljo od sredine aprila tudi pri nas!

Perujsko volčje jabolko ali andska jagoda – Physalis peruviana

Mehiški zeleni paradižnik ali tomatilo – Physalis ixocarpa

Trnati paradižnik ali ličijev paradižnik – Solanum sisymbriifolium

Pepino ali melonasta hruška – Solanum muricatum

Kot kumare in bučke

V drugo skupino spadajo raznorazne vrste, ki jih gojimo podobno kot kumare in bučke. Imajo malo krajšo vegetacijsko dobo, tako da bi bilo čisto v redu, če bi jih v začetku maja posejali kar na prosto na grede. Vendar ker vemo, da je vsak zgodnejši pridelek tako zelo dobrodošel, jih sama (tudi kumare in bučke) posejem v prvi polovici aprila v lončke in jih postavim na svetlo in toplo mesto. Vsako seme posejem v svoj lonček premera 10 cm. Tukaj presajanje – pikiranje ni potrebno.V sredini maja, oziroma, ko mine nevarnost zmrzali, jih presadim na prosto. Tudi tem najdem svetel, sončen in topel del vrta, tla dobro pognojim in jih zastrem z zastirko. Poskrbim za oporo.

Sadike so na voljo od sredine aprila tudi pri nas!

Inka kumara ali achocha – Cyclanthera pedata