Ustvarite kombinacije za »divjo senco«
Senčnih predelov na vrtu se lahko lotimo na več načinov, vedno pa imejmo v mislih, da večina trajnic za uspešno rast in cvetenje potrebuje vsaj nekaj sonca. Velikokrat je že dovolj, da sonce posije zjutraj ali popoldan, lahko tudi čez dan skozi krošnjo drevesa.
Besedilo in foto: Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije
Ustvarite si svojo divjo senco
Tokrat sem izbral nekaj primerov za senčne vrtove za vse tiste, ki jim je ljubši nekoliko bolj naraven, lahko bi rekli tudi divji slog oblikovanja zasaditev.
Primer na fotografiji prikazuje veliko oz. dolgo gredo, a se da isto kombinacijo skrčiti tudi na dva ali tri kvadratne metre. Pri tej kombinaciji je dobro izražena teksturna raznolikost. Veliki enostavni srčasti listi z modrikastim pridihom pripadajo sejancem hoste H. sieboldiana. V ozadju se dvigajo visoka belkasta socvetja kresničevja, Aruncus dioicus, med hoste pa mehkobo vnašajo rumenozelena socvetja plahtice ali rosnika, Alchemilla mollis.
Vrtni teloh, Helleborus x hy (H. orientalis) je pomembna »listna« trajnica, saj po bogatem zimsko-pomladnem cvetenju razvije vednozelene liste, ki v gostih šopih krasijo gredice. V tem kasnejšem obdobju ne pridejo do izraza, če jim v soseščino ne posadimo primernih trajnic. In katere so primerne? Tiste, ki imajo popolnoma drugače oblikovane liste. Taka je hakonska trava, Hakonechloa macra, počasi rastoča, a trdoživa rastlina, ki v gredico prinaša nekaj gibanja v vetru. Druga, še bolj mehke teksture, pa je pritlikavo kresničevje, Aruncus aethusifolius, ki poskrbi tudi za poletno cvetenje. Slednje lahko nadomestimo tudi s kakšno nizko vrsto ali sorto vrtne kresnice, Astilbe sp.
Hosta ‘June’ je ena bolj priljubljenih in bolj pisanih sort, a navadno kupimo in posadimo le eno sadiko. Tudi z njo se da kaj oblikovati, a za res lepe učinke, moramo uporabiti nekaj več primerkov. Tega se poskusimo držati tudi v drugih primerih oz. pri drugih rastlinah. Pred hosto in za njo ob poti vidimo travi podoben morrowijev šaš, Carex morrowii ‘Variegata’, ki je vednozelen in skrbi tudi za lepo zimsko sliko. Zadaj se dvigajo salomonovi pečati, Polygonatum multiflorum sorta, ki s pokončnimi in na vrhu usločenimi stebli višinsko razgibajo zasaditev. Slednjemu družbo dela še rodgerzija, ki je malce slabše vidna in se trudi pritegniti nekaj pozornosti s kremnorožnatimi cvetovi.
Pred grmovnice lahko za bolj mehak prehod med trato in drevnino posadimo kakšno porkovno vrsto ali sorto krvomočnice, Geranium sp., da pa vse skupaj ne bi izpadlo preveč ploščato, dodamo nekaj sadik naprstca, Digitalis purpurea ali drugega. Ti bodo dodali nekaj barve s cvetovi in dramatičnosti s pokončno postavo.
Prava divjinska kombinacija, ki močno spominja na rastje gozdnega roba. Da ne bi bilo vse preveč divje oz. »samo« zeleno, vseeno posežemo po kakšni malce bujneje cvetoči rastlini, kot je naprstec, Digitalis. Tudi tu pestrost ustvarjajo raszlične oblike listov in raznoliki cvetovi. Trava rušnata masnica, Deschampsia cespitosa z megličastimi socvetji mehšča in povezuje praproti, Polystichum, brskovolistne zvončnice, Campanula persicifolia ‘Grandiflora’ in bele krvavordeče krvomočnice, Geranium sanguineum ‘Album’.
Če se ne znajdete pri kombiniranju vseh teh različnih trajnic, vam predlagamo, da nas kontaktirate na info@trajnice-carniola.com in pripravili vam bomo najboljšo možno zasaditev za vaš vrt.
