Kompostni kup ne smrdi
Besedilo in foto: Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije
Na začetku vrtičkarske sezone je tudi v moji trgovinici veliko povpraševanje po gnojilih. Kar nekako nam je prišlo v navado, da moramo poleg semen in sadik kupiti še vse sorte vrtičkarskih pomagal, ki nam bodo pomagala do lepših in večjih pridelkov. Med drugim seveda ne gre brez dobrega gnojila. Ob teh nakupovalno vrtičkarskih pogovorih najprej vprašam stranko, zakaj nima svojega kompostnega kupa. Najpogostejši odgovor je: »Ah, to pa tako zelo smrdi! Pa v njem se zaredi vse sorte, od raznoraznih žuželk, do miši in podgan!« Vendar kompostni kup ne smrdi, če upoštevamo samo nekaj pravil pri nalaganju odpadkov.
Poplava gnojil
Res smo smešni. Ves organski material mečemo v komunalne odpadke, nato pa vsako pomlad kot nori iščemo primerna gnojila za naše zelenjadnice (in ostale rastline). V današnji poplavi vrtičkarskih dodatkov to pravzaprav ni več lahka naloga. Kajti na svojem vrtu želimo samo najboljše, ekološko. Zavajanj in napačnih informacij, kaj je dobro gnojilo, pa je ogromno.
Čim prej začnite kompostirati
Na vrtu se resnično nabere veliko organskega materiala, zato čim prej začnite kompostirati.
Poiščite primeren prostor, kjer bo stal kompostnik. En kvadratni meter bo dovolj. Dobro je, če je prostor v delni senci.
Kompostnik lahko naredite sami iz prepletenih vrbovih ali leskovih vej, desk, starih palet, zidakov in še česa. Če ne utegnete, ga pač kupite ali date narediti. Takega iz lesa seveda, plastičnemu se raje odpovejte.
Če boste material pravilno nalagali, boste čez eno leto pridelali zlata vredno gnojilo – kompost.
Na dno najprej drenaža, potem ostalo
Na dno najprej naložite veje in dračje, potem pa sledi ves odpaden material z vrta – ostanki zelenjadnic, pokošena trava, tudi kuhinjski odpadki. To je material, ki vsebuje več dušika in smo ga poimenovali kar zelen material. Po tej plasti potresemo nekaj rodovitne prsti z vrta. Ker je bogata z drobnoživkami, se bo proces humifikacije pričel hitreje. Po zelenih sestavinah lahko posujemo tudi nekaj lesnega pepela.
Nato naložimo suhe vejice, listje, slamo. Ta material je bogat z ogljikom in smo ga poimenovali rjav material. Izmenjujoče nalagamo zeleni in rjavi material.
Sloji ne smejo biti predebeli in kompostni kup ne bo smrdel
Sloji zelenih in rjavih sestavin ne smejo biti debelejši od deset cm. Pazimo tudi, da sta sloja približno enako debela. Le tako bo razmerje dušika in ogljika takšno, da bodo procesi humifikacije potekali kot se šika. Material nalagamo v obliko trapeza, da voda zaradi dežja in snega bolje odteka. V višino naj material ne presega enega metra, prav tako v širino, dolžina pa je lahko poljubna.
Ne presuho, ne premokro
Nalaganje zaključimo s slamo, senom ali listjem. Dobro je, da v mokrem obdobju, kompost prekrijemo, v sušnih obdobjih pa kdaj pa kdaj zalijemo. Čajne mešanice bodo še dodatno dobrodejno vplivale na procese v kompostnem kupu.
Zelen in rjav material
Zelen:kuhinjski odpadki (zelenjava, sadje, kavna usedlina, čaji, kruh, jajčne lupine), pokošena trava, zelišča, pleveli, hlevski gnoj, morske alge.
Rjav: slama, seno, veje, listje, žagovina, koruzni storži (nasekani), perje, ostanki volne (nebarvane), karton in papir (nebarvan), lesni pepel.
Kaj ne sme na kompostni kup
Na kompostni kup ne sodijo: bolne rastline, plesniva hrana, ostanki mesa, kosti, iztrebki hišnih ljubljenčkov, barvni papir in karton, cvetje iz cvetličarn, kokošji gnoj.
Obširnejši prispevek o kompostu lako preberete tukaj.
Če nimate še dovolj komposta za vse rastline, izberite zanje ekološko certificiran kompost, obogaten z bioogljem, na voljo tudi v naši Vrtnarski hiši na Rudniku.
