Na vrt tudi pozimi – zimske trajnice

Mrzli dnevi, nizko in šibko sonce, megla, ledeni kristali, snežna odeja, veliko teme … To je le nekaj obrazov zime, ki jo želimo popestriti s kakšno dodatno lučjo, praznovanjem, obdarovanjem … Kaj pa vrt? Je sploh smiselno v tem obdobju mirovanja omenjati našo malo zaplato zemlje? Naj jo pustimo pri miru do spomladi? Lahko, ampak moja izbira je drugačna – raje izberem zimske trajnice.

Besedilo in fotografije: Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije

Prav se mi zdi, da poslušamo naravni ritem in to zajema tudi umirjeno delovanje v zimskem času, še posebej kar se tiče vrtnarjenja, a to še ne pomeni, da pred našim oknom ni kaj postoriti ali videti.

Foto: hermelika

Večkrat pomislim na večji del zime, ki je pogosto brez snega in zato lahko tudi precej turoben. Nam pa zato narava večkrat pripravi zanimive prizore s slano in ivjem. Pa kaj! Boste dejali. Se strinjam. Če nismo pomislili na zimo tudi pri oblikovanju vrta ali zgolj jesenskem čiščenju in rezi, potem tudi slana in ivje ne moreta ustvariti ničesar omembe vrednega. Povsem druga zgodba pa se odvije, če smo pustili neporezane suhe ameriške slamnike in rudbekije z ježkom podobnimi osemenji. Če nismo porezali okrasnih trav, ki s svetlo rjavimi do sivkastimi listi še vedno prinašajo mehkobo in šelestenje v vetru. Pordeli listi bergenij na sončnih legah so prekritih slano kot posladkorjeni in odtenki kar naenkrat postanejo drugačni.

Zakaj bi torej vse »pridno« porezali že jeseni? Marsikdaj trajnica celo lažje prezimi s suhim listjem nad popki, ki jo zaščitijo pred najhujšim mrazom. V marsikaterem primeru je celo lažje porezati ali kako drugače počistiti že zelo posušeno ali celo nekoliko s februarsko ali marčevsko vlago napojena tkiva. Hoste, npr. se popolnoma posušijo, mehka tkiva pa skoraj izginejo in jih navadno sploh ni potrebno pobirati, saj že v prvih pomladnih dneh kar sprhnijo. Ja, opažam, da si pogosto naredimo več dela kot bi bilo potrebno.

Foto zgoraj: ameriški slamnik, flomis

Sedaj se dobro vidi ali smo zasaditev vrta skrbno načrtovali ali je nastal po trenutnih vzgibih, hitrih nakupih in sprotnem nizanju rastlin kot se nam je pač zazdelo. In kako to vidimo? Vrtu npr. manjka dobro zastavljenega ogrodja iz drevja in večjih grmovnic. Prav tako bo premalo ali pa nedomiselno izbranih vednozelenih lesnatih rastlin in še manj teh je navadno pri gredah trajnic. Pozimi tako ni videti nobenih kombinacij, vse je mrtvo in izpraznjeno

Foto: črni teloh kasneje dobi zelenkast ali rožnat nadih

Kako lahko to popravimo? Tudi v najmanjši vrt lahko posadimo kakšno pozimi cvetočo grmovnico ali pa pod listopadno drevo posadimo nekaj telohov, ki bodo ne le obdržali lepo listje vseh 12 mesec, pač pa ob prvi otoplitvi pobarvali tla s poljubno barvo cvetov.

Foto: črna kačja brada