Nepoučeni o GSO prestrašeni

Besedilo: Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije, Foto: Jerneja Jošar in Alenka Klinar

Ali  je hibrid gensko spremenjen organizem?

V zadnjih letih se veliko govori in piše o gensko spremenjenih organizmih (GSO). Teh zaenkrat v naši državi ni in upam, da bo tako tudi ostalo. Vendar navkljub vsemu napisanemu v vrtičkarskem svetu vlada preplah. Še en dokaz, kako površno prebiramo besedila ali pa si po svoje razlagamo napisano. Kar naenkrat so že desetletja koriščeni križanci – hibridi postali nekaj smrtno nevarnega, v veri, da so to gensko spremenjeni organizmi. Pa naj razčistim kar tukaj z definicijami hibrida in GSO.

 Kaj je hibrid F1 (križanec)?

Hibrid je potomec prve generacije nastale s križanjem dveh različnih sort iste vrste. Namen križanj je pridobiti novo sorto, ki bo imela izboljšane določene lastnosti. Bodisi gre za večji pridelek, večje plodove, bolj izenačene plodove, intenzivnejšo barvo plodov ali cvetov, v zadnjem času tudi večjo odpornost na bolezni. Žal velikokrat na ta račun trpi okus.

Seme križancev zaradi zakonitosti dedovanja ne bo dalo generacije z enakimi lastnostmi, zato shranjevanje semen hibridov ni smiselno. Tako so predvsem večji pridelovalci, ki gojijo hibride ravno zato, ker so plodovi bolj izenačeni, veliki, lepe barve (kar zahteva trg), odvisni od semenarskih – žlahtniteljskih podjetij, ki ustvarjajo hibride.

Kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO)?

GSO  je organizem v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma (tudi med različnimi vrstami, ki jih po naravni poti ne moremo križati – v GSO koruzi npr. gen podgane, ribe).  GSO so lahko mikroorganizmi (bakterije, glive, virusi), rastline in živali. Na ta način zvišamo željene lastnosti, recimo izboljšanje prehranske sestave, odpornosti na bolezni in škodljivce, sušo, pozebo…Na prvi pogled odlično! Venda obstajajo mnoga tveganja, tudi na zdravje ljudi, saj je minilo še premalo časa, da bi imeli na voljo zanesljive podatke. Poleg tega GSO lahko oprašujejo bližnje rastline, spremenijo njihov genski zapis, posledic pa ne moremo predvideti. In ne nazadnje, tudi tukaj imajo velike korporacije popoln nadzor nad pridelovalci, ki takšnih semen ne morejo pridelati sami.

Kaj torej sejati na naše vrtove?

Na naših vrtovih naj rastejo večinoma rastline, ki so sposobne semeniti in katerih seme bo dalo enake potomce. Vendar se ni potrebno z vsemi štirimi upirati tudi novim križancem. Včasih je žlahtnenje šlo večinoma v smer, ki je dajala čim lepše in izenačene plodove, ker so bili tržno bolj zanimivi. Na okus in ostale lastnosti se je pozabljalo. Vendar današnji potrošnik zahteva, želi okusno zelenjavo, bogato z vitamini in minerali, pridelovalci pa težijo tudi k odpornejšim sortam. Zato so okus, hranilna vrednost, odpornost na bolezni in škodljivce lastnosti, ki jih vedno bolj upoštevajo tudi žlahtnitelji. Naj vam ne bo odveč na svojem vrtu poizkusiti tudi kakšnega »križanca«, npr. novo sorto paradižnika, ki je odporna na krompirjevo plesen, saj lahko s tem rešite celoten pridelek.