Ni problema za peline

Pelin je dobro znana zdravilna rastlina, le tisti bolj zainteresirani pa vedo, da se mnoge vrste in sorte uporablja tudi v okrasnih gredah. Zaradi raznolikosti so izredno uporabni pri načrtovanju zasaditev za zeliščni vrt, kjer bodo določene vrste na voljo za različne zeliščne in zdravilne pripravke, druge pa za estetsko noto.

Besedilo in foto: Matic Sever, univ. dipl. inž agronomije

Peline z znanstvenim imenom Artemisia na vrtovih gojimo predvsem zaradi lepih, pogosto deljenih in sivih listov, ki so tudi aromatični. Spodaj navedene vrste in sorte so prilagojene tudi na suhe in vroče razmere, gojimo pa jih v odcednih tleh, saj jih večina slabo prenaša težka tla in zimsko mokroto. Vrste, ki delno olesenijo, vsako pomlad poljubno porežemo, da jih ohranimo lepe, goste.

Artemisia abrotanum – abrašca
Je grmovna vrsta s pokončnimi poganjki, prekritimi z žajbljevo zelenimi in izredno fino deljenimi ter močno dišečimi listi. Skromni bledo rumeni cvetovi v obliki gostih socvetij se razvijejo konec poletja. V višino dosega 100 cm.

A. absinthium – pravi pelin
Je gručasto rastoča trajnica z olesenelo osnovo. Sivi listi so dva- do tripernato deljeni. Sivkasto rumena socvetja se v obliki rahlih latov pojavijo konec poletja. Odrasla rastlina doseže v višino 100 cm. Sorta ‘Lambrook Silver’ je nižja, 75 cm, in bolj siva.

A. armeniaca (A. canescens) – armenijski pelin
Zaradi izredno lepo čipkasto oblikovanega sivega listja, ki je rahlo zavihano, celotna rastlina deluje še bolj mikavno. Razrasli poganjki dobro pokrijejo tla, v višino pa segajo 40–100 cm. Belkasti cvetovi se razvijajo avgusta in septembra. Nujno potrebuje zelo odcedna tla, sicer je njeno gojenje težavno.

A. ludoviciana – louisianski pelin
Je zelnata trajnica, ki se precej hitro širi s podzemnimi stebli. Poganjki so vitki, v drugi polovici poletja mlahavi in poraščeni s sivimi suličastimi listi, ki so navadno celorobi, lahko pa se pri vrhu pojavi tudi rahlo zarezana oblika. Da preprečimo poleganje, ga posadimo med višje trajnice ali ga v začetku poletja skrajšamo za polovico. Odličen je tudi za zelo revna tla. Odvisno od hranil in vode dosega višino 50–80 cm. Zelenkasto beli cvetovi se pojavijo julija in avgusta. Sorta ‘Silver Queen’ je malo manj pokončna, visoka 70 cm, listi so nekoliko zarezani in redkeje zacveti. Varieteta A. ludoviciana var. albula je svetlejše sive barve.

Vas zanimajo opisi drugih trajnic? Obiščite SPLETNO ENCIKLOPEDIJO TRAJNIC

A. ‘Powis Castle’ (sinonim A. arborescens ‘Powis Castle’) – pelin
Je križanec z olesenelo osnovo, ki tvori gosto gručo poganjkov. Listi so sivi, pernato deljeni, dolgi do 6 cm. Rumenkasta socvetja se razvijejo poredko. V višino doseže 60 cm. Od tukaj obravnavanih pelinov je med bolj občutljivimi na zimsko mokroto.

A. schmidtiana – blazinasti pelin
Je zelo nizko rastoča, s kratkimi podzemnimi stebli se razraščajoča vrsta, ki ustvarja svetlo sive mehke blazine pernato deljenih listov. Lati rumenkastih cvetov so dolgi 10 cm, celotna rastlina pa doseže do 30 cm višine. Poznamo tudi nižjo sorto ‘Nana’, ki v višino ne meri več kot 8 cm.

A. stelleriana – Stellerjev pelin

Ta pelin je gost in se predvsem v širino razrašča s kratkimi podzemnimi stebli. Zimzeleni listi so izredno svetlo sivi, narezani in pernato deljeni, dolgi 5–10 cm. Neznatna rumenkasta socvetja se razvijajo na pokončnih steblih konec poletja in septembra. V višino zraste 30 cm, v toplejši klimi tudi do 60 cm. Sorta ‘Boughton Silver’ je nižja, zraste do 15 cm in tvori prave sive preproge.

Več drugih zelišč najdete TUKAJ.