Suša na vrtu je izziv

Žal so deževna poletja vse redkejše izjeme, sicer je pa že eno vroče in suho poletje na nekaj let dovolj, da nam zagreni življenje. Če smo trajnice nakupovali pretežno po trenutnem navdihu oz. so nas premamile lepo cvetoče sadike v vrtnih centrih, smo se v preteklih letih gotovo srečali z ovenelimi, povešenimi poganjki, zakrknjenimi cvetnimi popki, ožganimi robovi listov in na sploh klavrnim izgledom naših gredic.

Manj vode zahteva pametnejše vrtnarjenje.

Zakaj suša povzroča težave?
Najbolj logičen odgovor je seveda pomanjkanje vode, a s tem nismo zadovoljivo odgovorili na zastavljeno vprašanje, saj nas zanimajo podrobnosti, ki nakazujejo rešitve. Veliko ljudi še vedno gredice zasaja zelo redko. Pri mnogih še vedno velja načelo, da mora biti med rastlinami dovolj praznega prostora, ki ga okopavamo, plevemo in nam daje občutek skrbno negovanega vrta. Tak pristop je z vidika trajnostnega vrtnarjenja precej zgrešen. Trajnice in tudi druge rastline zasadimo tako gosto, da se bodo povprečno že prvo leto razrasle ena do druge in pokrila tla. Le-ta bodo tako dalj časa ostala vlažna, saj sonce ne bo neposredno izsuševalo in pregrevalo površja. Dokler tal ne prekrijejo rastline, si pomagamo z organskimi zastirkami. Posebno poglavje so mineralne zastirke iz prodca ali drobljenca. Z njimi lahko oblikujemo čudovite peščene vrtove, ki so kot naročeni za tiste, ki nočejo ali ne zmorejo redno zalivati.

Kako pripraviti tla?
Različni tipi tal različno dobro zadržujejo vlago. Najhitreje se izsušijo peščena tla, najpočasneje pa glinena. Kljub temu si ne želimo popolnoma glinenih tal, saj imamo potem največkrat težave pozimi, ko je vode preveč. Številne rastline, ki dobro prenašajo sušo, slabo prenašajo zimsko močo, še posebej je občutljiv koreninski vrat, zato poskrbimo za vmesene tip, to je rodovitna ilovica. Peščenim tlem tako dodajamo nekaj gline in veliko komposta, izrazito glinena tla pa izboljšamo s kompostom in finim kremenčevim peskom.

Namesto zalivanja prave vrste in sorte trajnic
Če smo se torej odločili za gredo, ki načeloma tudi v daljših obdobjih suše ne potrebuje zalivanja, moramo temu primerno izbrati prave vrste trajnic. Kar lepo število je takih, ki sploh ne potrebujejo zalivanja, še več pa je teh, ki jim le občasno nekoliko pomagamo s polno zalivalko. Za dober nabor primernih trajnic se je najboljše odpraviti v vrtnarije specializirane za gojenje okrasnih zelnatih trajnic. Tam vam bomo strokovnjaki z veseljem svetovali glede primerne izbire.

Ker navadno nimamo dovolj znanja oz. časa, da bi se vsega naučili, si lahko pomagamo s sledečimi namigi. V grobem lahko sklepamo na dobro odpornost proti suši, če ima trajnica:

  • Dlakave liste
  • Voščene prevleke
  • Mesnate liste in stebla
  • Globoke korenine
  • Čebulice, gomolje in druge založne organe
Dlakavi listi volnatega čišljaka.

 

Kakšne zasaditve lahko ustvarimo s takimi trajnicami?
Najpogosteje pomislimo na sredozemski slog, ki vključuje številne dišavnice in zelišča. Pogosto prevladujejo sivolistne rastline, mnogo je tudi polgrmov, kakršni so kraški šetraj (Satruje montana), žajbelj (Salvia officinalis), nemški rožmarin (Santolina chamaecyparissus) in sivka (Lavandula angustifolia). Vključujemo še možine (Eryngium sp.), juke (Yucca filamentosa), materine dušice (Thymus sp.), lučnike (Verbascum sp.), barvilne pasje kamilice (Anthemis tinctoria), peline (Artemisia sp.)…
Če pa želimo ostati pri bolj zelenem, lahko bi rekli tudi svežem videzu, potem raje zasadimo odporne vrste rmanov (npr. Achillea filipendulina), baptizije (Baptisia australis), akante (Acanthus sp.), turške make (Papaver orientale), blede ameriške slamnike (Echinacea pallida), bergenije (Bergenia cordifolia), hermelike (Sedum spectabile), amsonije (Amsonia hubrichtii), maslenice (Hemerocallis sp.), bradate perunike (Iris sp.) … in ne pozabimo na številne čebulnice. Predvsem spomladanske imajo na voljo dovolj vlage, zato tu ne potrebujemo komplicirati, za poletje pa posadimo tudi okrasne luke (Allium sp.).

 

Zasaditev, ki ne potrebuje nobenega zalivanja.

Okrasne trave za sušo:

  • Atlaška bilnica (Festuca mairei)
  • Sinjezelena bilnica (Festuca glauca)
  • Morrowijev šaš (Carex morrowii)
  • Vilovine (Sesleria)
  • Vednoživa ovsika (Helictotrichon sempervirens)
  • Bodalice (Stipa)
  • Sinjezelena smiljica (Koeleria glauca)
Atlaška bilnica

Kako oblikovati takšno zasaditev?
Pristopov k oblikovanju zasaditev je veliko, zato si tu poglejmo le ena od možnih primerov. Če smo se odločili za sredozemski slog, se lahko odločimo za eno, dve ali tri, odvisno od velikosti zasaditev, vodilne grmičaste rastline (žajbelj, sivka, nemški rožmarin, šetraj …) in jih posadimo v večjem številu kot druge. Razporedimo jih naključno in ustvarjajmo različno velike skupine, kakšna pa naj raste tudi posamezno. Tako bomo dobili dobro sproščeno osnovo, ki bo poskrbela za harmoničen videz in ustvarila nekakšno rdečo nit grede. Ker so omenjene rastline zbitega, statičnega videza, jim dodamo gibajoče se okrasne trave, nekaj izrazito pokončnih trajnic, kot so lučniki za dramatičnost in nekaj čisto pritlehnih, pokrovnih. Slednje še posebej lepo zaokrožijo zasaditev čisto na robu ob poti ali trati. Take so materine dušice (Thymus serpyllum), volnati čišljak (Stachys byzantina), avbrecije (Aubrieta sp.), paronihija (Paronichya capela) idr.

Ostale trajnice trpežne proti suši najdete TUKAJ.