Trajnice, ki ne potrebujejo zalivanja

Ja, prav ste prebrali! Med zelnatimi trajnicami je kar nekaj takih, ki ne potrebujejo zalivanja, še veliko več pa je takih, ki zadovoljivo uspevajo že, če jih zalijete le tu in tam v res najhujši suši.

Besedilo in fotografije: Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije

Ne pozabi na pravilno sajenje!

V članku »Suša na vrtu je izziv« je med drugim podrobno opisan problem peščenih in na drugi strani glinenih tal. S tem v povezavi pa pišem tudi o pravilni pripravi tal, ki je ključno opravilo pred zasajanjem grede, s katero ne želimo imeti dodatnega dela v obliki zalivanja. Kar pa se tiče samega sajenje, naj poudarim, da v okoljih, kjer je velika nevarnost suše in vročine, sadimo zelo zgodaj spomladi ali jeseni. Slednje je lahko še bolj ugodno, saj pred novo-posajenimi rastlinami še dolgo ne bo sušnega obdobja, v miru bodo počakale do pomladi in takrat bodo še enkrat deležne blage klime in obilice padavin. Dobro vraščene sadike bodo v takem primeru pripravljene na suho poletje.

Brez zalivanja, a globoka tla

 

Mačja meta

Kar nekaj trajnic se v dobrih in globokih vrtnih tleh odlično zoperstavi suši. V takih tleh lahko optimalno razvijejo svoj koreninski sistem, dobra sestava tal pa omogoča zadrževanje vode do te mere, da se tudi v konkretni suši tla ne izsušijo popolnoma. Med drugim v taka tla sadimo:

  • Maslenica, Hemerocallis
  • Amsonija, Amsonia
  • Bradata perunika, Iris barbata
  • Bergenija, Bergenia cordifolia
  • Trožilne mačje tačke, Anaphalis triplinervis
  • Različne jesenske nebine, Aster
  • Velikocvetne lepe očke, Coreopsis grandiflora
  • Breskovolistna zvončnica, Campanula persicifolia
  • Mačja meta, Nepeta
  • Bledi ameriški slamnik, Echinacea pallida
  • Navadni bodoglavec, Echinops ritro
  • Kalimeris, Kalimeris incisa
  • Podlesna kadulja, Salvia nemorosa

 

Foto zgoraj: lepe očke, bodoglavec

Preživijo tudi v pesku in kamnitih tleh

Čeprav se nam zdi, da trajnic, ki jih glede zalivanja lahko pustim popolnoma pri miru, ni veliko, temu ni tako. Že spodnji seznam vsebuje kar lep nabor, pa to še zdaleč niso vse trajnice, ki se, ko se vrastejo, postanejo povsem samostojne:

  • Netresk, Sempervivum
  • Homulice in hermelike, Sedum
  • Sinjezelena bilnica, Festuca glauca
  • Materina dušica ali timijan, Thymus
  • Srčastolistna mračica, Globularia cordifolia
  • Nitasta juka, Yucca flamentosa
  • Korenikasta krvomočnica, Geranium macrorrhizum
  • Krvavordeča krvomočnica, Geranium sanguineum
  • Trnati akant, Acanthus spinosus
  • Skalna zlatenka, Aurinia saxatilis
  • Navadna rdeča špajka, Centranthus ruber
  • Poscharkyeva zvončnica, Campanula poscharskyana
  • Polstena smiljka, Cerastium tomentosum
  • Delosperma, Delosperma
  • Bourgatova možina in nekatere druge, Eryngium bourgatii

 

Foto zgoraj: juka, rdeča špajka

Foto zgoraj: hermelika, bela homulica

Foto zgoraj: krvavordeča krvomočnica, Bourgatova možina, maslenica

Bi se radi znebili zalivanja na svojih cvetličnih gredah?

Naročite si sadike iz našega bogatega izbora TRAJNIC TRPEŽNIH ZA SUŠO.

Čisto brez zalivanja ne gre

Ne ustrašite se, še vedno je govora o trajnicah, h katerim poleti ne bo potrebno hoditi s težkimi zalivalkami ali vleči zalivalnih cevi. Zalivanje je nujno potrebno ob in takoj po sajenju. Če se sadika ne bo dobro vrasla in bo zemlja suha, se bo verjetno posušila tud najbolj odporna vrsta trajnice. In kako dolgo po sajenju zalivamo?  Odvisno predvsem od vremenskih pogojev. Če sadimo v toplem obdobju, ko se tla že hitreje izsušujejo, moramo zalivati pogosteje, tudi po enkrat ali dvakrat na dan, sicer na nekaj dni, to početje pa naj traja vsaj tri tedne do enega meseca.

Želite narčt zasaditve? Ugodno in strokovno vam bo svetoval ali pripravil izris Matic Sever. POŠLJI POVPRAŠEVANJE na info@trajnice-carniola.com