Zastirka močno olajša naše delo

Besedilo in foto: Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije

zastirka, suša

Zadnje čase je veliko govora o zastirki. Vendar to ni nič novega. Samo poglejte, kako je v naravi. Na primer v gozdu! Tam so tla vedno pokrita, bodisi s podrastjo, bodisi z listjem, ki odpada z dreves. Tako so venomer zaščitena, v njih pa se nemoteno odvijajo procesi, ki jih ohranjajo rodovitna in vlažna. Zakaj ne bi ta čudovite zakone narave vnesli na svoje vrtove?

Zakaj uporabljamo zastirko

  • Zastirka ščiti tla pred zunanjimi vplivi, soncem, dežjem, vetrom. Sonce izsušuje prst, dež jo zbija in kvati teksturo, veter jo odnaša.
  • Zastirka preprečuje rast plevelov.
  • Zastirka ohranja tla vlažna.
  • Zastirka se spreminja v humus, zato deluje kot gnojilo.
  • Zastirka ohranja temperaturo – spomladi, jeseni in pozimi ogreva, poleti senči.
  • Zastirka preprečuje razvoj bolezni.

Posledično je potrebno manj ali skoraj nič zalivati, tla so prhka in jih ni potrebno okopavati in prekopavati, manj je potrebno gnojiti, plevela na zastrtih gredah skorajda ni.

S čim lahko tla zastiramo

Za zastiranje tal lahko uporabimo različen organski material:

  • slama, vendar naj bo iz ekoloških kmetij,
  • seno,
  • pokošena trava – preden jo položimo na grede, jo dan ali dva sušimo, saj je zelo kratka, mokra in polna dušika, zato se kaj hitro začne gniti,
  • listje – razen kostanjevega, orehovega in hrastovega, ker vsebujejo višje vrednosti taninov, ki ovirajo razvoj drobnoživk,
  • samonikle rastline – gabez, ki je bogat s kalijem, koprivs, ki bogati tla z dušikom, njivska preslica bogata s kalcijem, rman, gozdna praprot, bezgovo listje (odganjajo škodljivce)
  • na pol predelan kompost – predvsem tam, kjer so težave s polži,
  • ovčja volna,
  • lesni sekanci,
  • drobljeni listi miskanta, mleta stebla industrijske konoplje,
  • rastline, ki hitro rastejo – tam, kjer bodo tla dalj časa odkrita, posejmo hitro rastoče rastline, ki jih hitro prerastejo in zaščitijo,
  • nekateri uporabljajo tudi karton.

zastirka, slama

Foto zgoraj: Zastirka iz slame je enkratna, le iz ekoloških kmetij naj bo.

Kako zastiramo in kdaj

Tla morajo biti vedno zastrta. Poleti, ko se večina zelenjadnic že dodobra razraste, veliko površine pokrijejo same. Tukaj ni smisla, da porivamo slamo pod liste denimo solate. Tam, kjer pa zevajo pedi odstrte prsti, bodisi da smo ravno odrezali glavo zelja, ali pobrali posevek graha, pa jo je potrebno nemudoma pokriti z eno od organskih zastirk. Tudi pozimi je zelenjavni vrt poln pridelkov, tla pa pokrita z zastirko. V mojem primeru je to kar listje bližnjih vrb.

zastirka

Foto zgoraj: Tla so zastrta preko celega leta, pozno v jeseni kar z listjem z bližnje vrbe.

Debelina zastirke

Če bo zastirka zelo tanka, nismo skoraj nič naredili – plevel bo z lahkoto pognal skozi njo, tudi dež bo še zmeraj vplival na teksturo tal, sonce pa bo pospeševalo izsuševanje. Če bo zastirka predebela, pa bo dež težko prikapljal do prsti in jo dobro namočil, tudi kisika bo manj v prsti, kar ni dobro za korenine in v vrhnji plasti tal živeče organizme, ki potrebujejo kisik za življenje. Poleti poskrbimo, da bo plast debela od 3 do 4 cm. Pozimi in zgodaj spomladi pa bo dovolj, če bo na gredah samo dva cm debela plast zastirke.

zastirka

Foto zgoraj: Junija je potrebno poskrbeti  za debelejši sloj zastirke.

Obnavljanje zastirke

Že maja se lahko temperature povzpnejo zelo visoko, sonce je močno in včasih že nastopi daljše obdobje brez padavin. Zato redno obnavljamo zastirko na gredah. Tista, ki smo jo dodali spomladi ob sajenju se je sedaj že stanjšala, saj organski material sproti prepereva. Kar je odlično, saj se dogajajo takšni procesi kot pri kompostiranju – organski material se s pomočjo organizmov živečih v tleh spreminja v humus. Dodamo toliko zastirke, da bo plast debela vsaj pet cm.

Kako pripravimo tla

  • Obstoječo zastirko z grabljami pomaknemo na stran
  • Z vilami zrahljamo tla, ped za pedjo.
  • Dodamo nekaj komposta.
  • Vrnemo prej odstranjeno zastirko na gredo in dodamo novo.

Tako delamo preko celega leta, vsakič pred setvijo in sajenjem. Ko poberemo zgodnje posevke, pripravimo tla na nove po zgornjem načinu.

Kako sadimo in sejemo

Sadimo tako, da odstranimo zastirko na delu, kjer bomo naredili jamico za sadiko. Velikost dlani bo dovolj. Naredimo jamico, dodamo kompost, posadimo sadiko, zalijemo in primaknemo prej odstranjeno zastirko nazaj k na novo posajeni rastlini.

Sejemo tako, da odstranimo zastirko po dolžini, kjer bomo sejala. Naredimo kanalček, zalijemo, posejemo seme in pokrijemo s prstjo. Zastirke ne vračamo na odstrti del.