Zeliščni vrt brez zalivalke

Tudi na zeliščnem vrtu, še posebej če je ta velik, ne želimo imeti veliko dela. Delo pa si lahko prihranimo s pravilnim izborom rastlin in pristopom pri urejanju.

Besedilo in foto: Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije

Zastirke med zelišči?

Seveda, zakaj pa ne. Tudi na zeliščnem vrtu zastirka pomaga ohranjati tla vlažna. Če imamo veliko zelišč, ki dobro uspevajo na suhih tleh, uporabimo minerlano zastirko iz peska oz. drobljenca. Kjer taka zastirka ne izpade dobro ali smiselno, raje uporabimo lesne sekance, lubje ali slamo.

Brez zalivanja – z lahkoto!

Zelo velik del zelišč in zdravilnih rastlin, ki jih tradicionalno gojimo na naših vrtovih, prihaja iz sredozemskega okolja ali podobnih klimatskih območij. Ker je tamkajšnja klima poleti zelo suha in vroča, so se rastline prilagodile preživetju dolgih suhih obdobij. Tako moramo le prepoznati, katere so tiste vrste, ki izhajajo iz takih okolij in zalivanju lahko preprosto rečemo adijo!

Nekaj zelišč in zdravilnih rastlin, ki ne potrebujejo dodatnega zalivanja:

Pravi pelin,  Artemisia absinthium

Je gručasto rastoča trajnica z olesenelo osnovo. Sivi listi so dva- do tripernato deljeni. Sivkasto rumena socvetja se v obliki rahlih latov pojavijo konec poletja. Odrasla rastlina doseže v višino 100 cm.

 

 

Bledi ameriški slamnik, Echinacea pallida 

Listi so prekriti z dlačicami, so ožji in svetlo sivo zeleni. 80 cm visoka stebla so bolj vitka, nerazrasla in manj olistana. Vse to daje bledemu ameriškemu slamniku izjemno rahlo, skoraj prefinjeno držo. Svetlo rožnati in ozki jezičasti cvetovi se od julija do septembra ne držijo nobenega reda in vsak malo po svoje zavit gleda proti tlom. Veliko bolj je odporen proti suši kot njegov sorodnik škrlatni ameriški slamnik, E. prupurea.

 

Šentjanževka, Hypericum perforatum

Je poznana zdravilna rastlina, ki jo pri nas najpogosteje srečujemo po travnikih, robovih poti in na drugih sončnih mestih. S pokončnimi poganjki in zlatimi cvetovi pa lahko krasi tudi okrasno gredico. Dobro se spopada s sušo ter odvisno od dostopnosti vlage in hranil zraste 20–100 cm visoko. Cveti od maja do julija.

Želite trpežne sadike zelišč za svoj vrt? Obiščite SPLETNO TRGOVINO ali nas obiščite na VRTNARIJI.

 

Prava sivka, Lavandula angustifolia

Sivka tvori gost grmiček s sivkastimi listi, močno diši, ima temno vijolična socvetja dolga 3–8 cm, v višino večina sort zraste 60 cm. Je daleč najbolj priljubljena dišavnica pri nas, ki cveti od julija do avgusta. V zeliščnem vrtu jo lahko uporabimo tudi za nizko živo mejico.

 

Žajbelj, Salvia officinalis

Je pogosto gojen zdravilni in začimbni polgrm. Potrebuje dobro odcedna tla in čim bolj zračno lego na soncu. Eliptični listi so močno aromatični in sivo zeleni. Cveti v vijolični barvi od konca maja do avgusta. V povprečju dosega višino 30–60 cm, ta pa seveda variira od rezi. Priporočljivo ga je enkrat letno porezati, zelo stare grme pa je običajno treba nadomestiti z mladimi rastlinami.

 

Navadni netresk, Sempervium tectorum

Rozete so precej velike, listi svetlo zeleni s kančkom sivkastega odtenka in temno bordo obarvanimi konicami. Cvetno steblo z roza cvetovi se pojavlja od junija do avgusta in zraste 20–25 cm visoko. Poznamo številne podvrste, varietete in sorte, ki so lahko sivo modro obarvane, rdeče, rjave itd.

 

Vrtna materina dušica, timijan, Thymus vulgaris

Raste v obliki  kipečega polgrmička. Njeni listi so temno sivo zeleni, močno aromatični in pogosto rabljeni v kulinariki. Ta vednozelena vrsta ima pri nas največ težav zaradi težkih tal, ki so pozimi pogosto premokra, zato moramo z dodajanjem peska poskrbeti za boljšo odcednost. Od julija do septembra se odene v izredno bledo rožnate cvetove.

 

Laški smilj, Helichrysum italicum

Je polgrmiček, ki vzbuja apetit v trenutku, ko se ga dotaknemo, saj močno zadiši po kariju. Poleg izjemnih dišav nam smilj nudi tudi obilo estetskih užitkov, saj je celotna rastlina svetlo siva, poleti pa razvija majhna socvetja v zlato rumeni barvi. Grmiček vsako leto raje porežemo, da dolgo ostane gost.

 

 

Rožmarin, Rosmarinus officinalis

Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi. Poznamo več sort, pogosto pa je na voljo polegla različica.

 

Mala strašnica, Sanguisorba minor

Iz gostega šopa pritličnih listov od maja do avgusta poganjajo tanka, 30–40 cm visoka stebla z zelenimi do rdeče rjavimi cvetnimi odevali. Izredno trpežna rastlina, ki lahko uspeva v najbolj revnih in suhih tleh.

 

 

Nemški rožmarin, Santolina chamaecyparissus

Pravzaprav ta rožmarin s pravim rožmarinom nima kaj dosti skupnega. Nemški rožmarini so vednozeleni polgrmi, ki se dobro vraščeni uspešno spoprimejo tudi z dolgotrajnejšimi sušnimi obdobji. So zelo aromatični, nenavaden vonj pa najbolj pride do izraza, če pomendramo poganjke. Sredi poletja se na kratkih steblih pojavijo gosta, majhnim gumbom podobna rumena socvetja. Za lepši videz jih po cvetenju ali zgodaj spomladi močno porežemo.

Kraški šetraj, Satureja montana

Čebelam izjemno priljubljeno rastlino krasijo lopatičastosuličasti temno zeleni listi. Kraški šetraj cveti od avgusta do septembra, zraste pa 20–40 cm visoko. Na našem območju v naravi uspevata dve podvrsti: montana najpogosteje cveti belo, variegata pa rožnato. V nekaterih vrtnarijah je na voljo tudi kompaktnejša rožnata podvrsta illyrica, ki zraste v višino le 10–15 cm.